Analiza neodvisnega opazovalca :
ZA!
Če si rad zvest enemu izdelovalcu,
če te omejen nabor izdelkov ne moti,
če si prepričan, da je poceni kljub temu, da primerjava cen ni možna,
če ti zadošča nakup v spletni trgovini.
PROTI! Kje je past? Mrežni marketing deluje piramidno in prinaša dobiček le vrhu piramide, ostalim ostane le upanje. Ko se neha širiti, se zruši in postane običajna trgovina. Piramida mora biti na spodnji strani odprta. To vedo vsi predavatelji, zato na vprašanja o tem ne odgovarjajo. Za vse udeležence pa je pomembno, da čim prej pridejo v višji del piramide. Spodaj je veliko dela in malo ali nič zaslužka.Motivacija temelji na načelu - samo zaslužek je merilo uspešnosti.
Mreža zahteva pripadništvo skupini, ocenjevanje lastne uspešnosti izključno z zaslužkom, malikovanje diamantnežev, kultno doživljanje sodelovanja v mreži, popolno predanost cilju.
Metode za vodenje in motiviranje članov so psihološko zelo dodelane (pranje možganov z idejami o nezadovoljstvu v službi, o brezciljnosti kariere, o demotivacijskih pritiskih okolice itd. , sledi predlog za rešitev iz teh nevzdržnih razmer…)
Zaslužek je zelo majhen, saj moraš imeti 100 kupcev, ki zapravijo po 30000 SIT na mesec, za 21% odcepitev pa potrebuješ vsaj eno osebo pod sabo, ki že ima svojih 100 kupcev. Potem dobivaš 520 evrov na mesec kot provizijo. Mreži si moral priskrbeti 200 stalnih kupcev po 30000 SIT na mesec (bruto prihodek 6.000.000,00 SIT) za provizijo 124.800,00 SIT. Za sramotnih 2%. Ali poznaš še koga, ki tako malo plačuje?
Delo v Mreži namesto službe? Od neto zaslužka si moraš plačati vsa zavarovanja, dohodnino, pokojnino, regres za dopust in še kaj.
Nimaš tečnih šefov nad sabo? Si v sistemu s 100% soodvisnostjo. Z drugimi te veže le tek za dobičkom, tlake te reši le plezanje na vrh, si brez socialne varnosti, brez občutka, da delaš dobro še komu drugemu kot sam sebi in mogoče svoji družini. Tvoje obzorje se zoži samo na to okolje. Imaš najhujšega šefa – strah za preživetje.
Delaš med prijatelji? Da, a le v ameriškem poslovnem pomenu te besede: ko ugotovijo, da jim ne prinašaš dobička ali da nisi obetaven, te nihče več ne pozna.
Skrivnostnost sestankov povečuje občutek pripadnosti in zaščitnosti Mreže do svojih članov. Z delovanjem celotne strukture pa so seznanjeni le toliko, kot je na določeni stopnji potrebno. Na zunaj pa tak način delovanja spominja na versko sekto.
Preglednost zaslužka in plačilo za toliko kot narediš? Primerjaj Navadno in Amway delavko ter njuna zaslužka. Upoštevaj, da je Amwayeva delavka delala, ko naju je peljala na sestanek, da je uporabila svoje vozilo… Kaj pomenijo besede: "Jaz samo še za to živim." Ali bi tudi ti živel samo še za to?
Kot član kupuješ s popustom (30% ?) za vse izdelke? Če imajo vsi izdelki stalno popust in jih po redni ceni sploh ni mogoče kupiti, potem samo bedak še verjame, da kupuje s popustom.
Poleg AMWAYa se pojavlja podjetje Network 21, ki naj ne bi imelo povezave z Amway. Predavanja so plačljiva. Navezujejo te, če si se pripravljen predati in poistovetiti s puhloglavci, ki ti s preprosto butnglavsko logiko predavajo o odrešitvi v Upanju. Vedno znova odideš domov ves žareč od novega upanja in seveda malo lažji v denarnici. Nekaj jih na ta način uspe, mnogi pa počasi izgorijo v svoji, veri vendar o tem nikoli ne predavajo.
Andrej
KOMENTAR (Jurij) :
1. Gradnja svojega dobička na podlagi uspeha mojih "podrejenih" je prej ali slej za tiste zadnje samo še strošek, brez upanja na uspeh. Siljenje k čimprejšnjemu vpisu, ker če ne jih bodo drugi prehiteli in bodo oni "ta zadnji" je klasična manipulacija.
2. Udeleženci igre nismo lastniki podjetja in to, da delamo za bogato in veliko korporacijo, daje nek lažen občutek varnosti, dejansko pa vse sadove našega dela, razen majhne nagrade dobijo drugi, varnosti pa ni nobene.
Princip Kooperative odpravlja ti dve slabosti. Svoj dobiček in uspeh gradimo skupaj. Plačana je samo novoustvarjena vrednost. Potrošnja, poraba,... se ne stimulira zato, ker ima varčevanje absolutno prednost pred "služenjem s trošenjem. Delo za skupnost se ceni in nagrajuje, vendar le kot primerjalno orodje za motivacijo. V skrajni meri je nagrada lahko kredit, drugače pa je nagrada le privilegij, da imajo nagrajenci večji vpliv za določanje prioritete usmerjanja sredstev v NVO projekte. Udeleženci takoj ob vpisu postanejo solastniki in razpolagajo z vsem kapitalom, ki so ga zaslužili in ne samo z nagrado.