KAKO JE NASTALA KNJIGA O KOOPERATIVAH?
Zamisel o organiziranju dejavnosti na tradicionalni kooperativni način se je v sistematični obliki porodila med posamezniki in skupinami, ki so si od leta 1990 naprej prizadevali za vzpostavljanje več-namenskega kulturnega centra v bivši vojašnici ob Metelkovi ulici v Ljubljani. Na svojih rednih skupščinah so sprejeli Razvojni načrt, znotraj katerega so predvideli tudi modele zaposlovanja. Junija 1994 so ustreznim državnim in mestnim upravnim enotam poslali prvo uradno prijavo programa javnih del z naslovom "Reševanje problematike brezposelnih z angažmajem v kulturnih, soc-kulturnih in psiho-socialnih dejavnostih", vsa dela pa naj bi bila organizirana v obliki manjših, med seboj povezanih, vendar avtonomnih kooperativ. V letu, ki je sledilo, so na Metelkovi izvajali vrsto eksperimentalnih kooperativ in sicer s pomočjo zagonskih sredstev, ki so jih prispevali Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport, Sklad za odprto družbo ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kmalu pa predvsem Republiški zavod za zaposlovanje. Programe so izvajali v prvi vrsti umetniki ter ostali kulturni in socialni delavci na Metelkovi, v različnih obdobjih pa so jih vodili oz. koordinirali Primož Karba, Ksenja Murari, Olga Oblak in Simon Vene, vsi sodelavci zavoda Retina, zavod za podporo civilno družbenih iniciativ, ter številni mentorji za posamezne kooperative, brez katerih "eksperimenti" gotovo ne bi uspe(va)li, med njimi Barbara Abram, Boštjan Avguštin, Emir Beširević, Kevin Kaufman, Joško Pajer, Miran Pešič, Miha Sever, Dušan Šušteršič in Luka Žan.Pri oblikovanju same zamisli o kooperativah je veliko prispeval Bojan Ažman, ki je ob daljšem bivanju v Angliji tudi izbral osnovno literaturo zlasti za pomoč pri ustanavljanju kooperativ in pa za sistem trgovanja z lokalnimi izmenjavami. Bojan Ažman je leta 1995 izvajal tudi prve javne predstavitve in delavnice. Zelo koristni, predvsem pa vzpodbudni so bili tudi pogovori z Igorjem Pavlom (zavod Šent), ki je sočasno ustanavljal kooperative z motenimi osebami (Dobrovita) in z Branetom Žilavcem, kateremu se moram zahvaliti za vse posojene knjige. Pri oblikovanju konkretnih programov na Metelkovi je kasneje odločilno pripomogla Vesna Leskošek, ki je vodila tudi dober del supervizije.
Knjiga je nastajala dlje, kot smo prvotno načrtovali, s tem pa smo lahko prvoten skromno zastavljeni koncept bistveno razširili. Medtem je bil prvi ciklus eksperimentalnih kooperativ zaključen, Urad za mladino in Zavod za zaposlovanje pa sta zaključila izvedbo načrtov za podporo kooperativam v začetnem obdobju. Obe organizaciji sta oblikovali ustrezne programske dokumente, ki jih navajamo v seznamu uporabljene literature, temu pa so sledili prvi sistemski javni razpisi za nepovratna namenska sredstva podpore ustanavljanju kooperativ. Knjiga je v tem obsegu lahko nastala prav iz naslova teh sredstev. Zahvala pri sistemski podpori gre predvsem Mojci Ulaga, Metki Cerar in Vanji Hazl iz Republiškega Zavoda za zaposlovanje ter Sanji Vraber iz Urada RS za mladino ter strokovnim sodelavcem Vesni Leskošek in Albertu Mrgoletu.
Urad za mladino je v letu 1996 pripravil mednarodni seminar "Mladinske kooperative dežel Alp in Jadrana", kjer smo lahko prisluhnili izkušnjam kooperantov iz Italije in Avstrije. Odločilen pa je bil obisk predstavnikov zavoda Retina, Primoža Karbe, Ksenje Murari in Marka Hrena, na sedežu mednarodne zveze kooperativ v Ženevi decembra 1996. V tamkajšnji bogato založeni knjižnici smo pridobili dodatne informacije ter literaturo ob pomoči nadvse ustrežljivih in opogumljajočih sodelavcev te organizacije; zahvala gre predvsem sekretarju Arseniu Invernizziju, vodji dokumentacijskega centra Alini Pawlowski (poskrbela je za izbor kvalitetne literature) in vodji komunikacij Mary Tracy, ki so dovolili objavo vseh dokumentov International Cooperative Alliance, ki se nahajajo na domačih straneh ICA ter svetovalcu za vzhodno in centralno Evropo g. Matsu Ahnlundu, ki je obenem predsednik Co-op Network Skandinavije in je zagotovil tudi ustrezna dovoljenja za objavo posameznih delov odlične knjige Svena Bartilsona, Inventing the cooperative.
Special thanks to the ICA team in Geneva. They provided a great deal of information and inspiration; Arsenio Invernizzi and Mary Tracy delivered copyright for all information on ICA home page, Alina Pawlowska helped us find our way in the library, Mats Ahnlund provided copyright for parts of Sven Bartilsons' Inventing the cooperative and Gabriela Sozanski made it sure that our visit was well scheduled, pleasant and fruitful.
Priznati moram, da sem imel v določenih trenutkih s pisanjem knjige težave; v trenutkih, ko je bila v najožjem delovnem okolju najbolj aktualna prav tista dilema, ki jo obdelujemo v knjigi - sodelovanje ali borba vseh proti vsem - so mi optimizem, bržkone nezavedno, vlivali Dušan Šuštaršič (kolektiv Mizzart), Gorazd Barbič (RIDMCoop), Emir Beširević in Neli Drobež (kolektiv KAPA) ter številni drugi Metelkovci. Zahvaliti se moram tudi prijateljem, ki so me med pisanjem tako ali drugače spremljali: Amaliji Souza, Biljani Dušić in Ramu, za strokovno in prijateljsko pomoč pa gre zahvala Mojci Hudolin (lektura, prevodi in pozorno branje, s katerim je opozorila na marsikatero nerodnost), Ireni Wolle (oblikovanje) in Boži Hren (recenzija poglavja Kako ustanoviti kooperativo in še marsikaj).