Male stranke oz. civilna iniciativa se moramo poenotiti v eni (najvažnejši) točki...
Ta točka moramo definitrati cilj, ki bo "opozicijo" 100% združil. Po mojem to ne bo težko, če gre za to, da se volilna zakonodaja spremeni na ta način, da se bo vpliv ljudstva, neodvisnih, malih strank in civilnih iniciativ ter nenazadnje tudi tihe večine, ki "demokracijo" bojkotira tako, da ne pride na volitve, povečal!!!
Potrebna sprememba zakonodaje ni velika, posega ba bistveno v razmerje politične moči, kar lahko opišemo v treh točkah :
1.) Glas volilca, ki ga je dobila mala stranka, civilna iniciativa ali posameznik, ostane malim. Glasovi, ki po sedanji zakonodaji "propadejo" oz. se porazdelijo med parlamentarne, se porazdelijo med male.
2.) Poslanci "malih" so izvoljeni po rezultatu, pri čemer iz ene volilne enote in tudi iz ene skupine ne more biti dveh ali več poslancev. (velike stranke tako nekako vseeno ohranijo določeno prednost)
3.) vsem volilcem je treba dati možnost, da preko interneta po končani razpravi v parlamentu, direktno glasujejo o predlogu in tako direktno vplivajo na odločitve parlamenta.
(Poslanci tako predstvljajo le tiste volilce, ki niso glasovali po internetu. Rezultat glasovanja v parlamentu seveda ni znan, dokler ni končano glasovanje na internetu. Če je po internetu glasovalo več kot 25% volilcev (33% za absolutno večino, 50%za ustavna vprašanja), preglasujejo glasovanje v parlamentu.
4.) Volilni molk velja neprenehoma. Politična propaganda izven okvirov, ki jih predpisuje zakon je prepovedana - zapravljanje denarja za volitve je absolutno prepovedano. Ves potreben denar za obveščanje in vodenje volitev zagotovi država.
5.) Poslanska funkcija je častna funkcija in zato neprofesionalna. Nezaposleni poslanci dobijo slovensko povprečno plačo.
Po mojem bi bilo najbolje, da bi se naredil referendum, na katerem bi ustrezno spremenili volilno zakonodajo. Skozi parlament ta zadeva gotovo ne bo šla 
Pobudnik bi lahko bil SEM, kar bi imelo tudi velik propagandni učinek.
Primer: Recimo da je bilo na volitvah (pri 60% udeležbi) 70% glasov za velike parlamentarne stranke, 30% pa za neodvisne in male stranke. Izmed teh 30% se naredi seznam delegatov, rangiranih po rezultatu na volitvah. Izločijo se vsi neodvisni razen najboljšega iz ene volilne enote in izločijo se tudi tisti iz manjših strak in civilnih iniciativ, ki bi imeli dva delegata, saj lahko ima vsaka volilna enota na ta način izvoljenega samo enega delegata in tudi vsak mala stranka ali civilna iniciativa lahko ima samo enega delegata v parlamentu. Tako dobimo sedaj 30% poslancev, ki niso prišli v parlament direktno kot predstavniki velikih parlamentarnih strank, ampak posredno, in lahko bi rekli, da poleg tega, da zastopajo interese malih strank in neodvisnih (v tem primeru 30% volilcev), zastopajo tudi tiho največjo grupo, ki ni prišla na volitve (40%).
Mogoče bi še dodali, da je vseh delegatov 100 zaradi preprostoti računaja rezultata glasovanja.
Glede propagande : Plakatiranje, oglaševanje v časopisih in radiju in TV je prepovedano, .... skratka volilni molk traja ves čas, medijski prostor pa je zakupljen in plačan s strani države in sorazmerno porazdeljen med kandidate neglede na njihovo izvoljivost.
LP, jurij
Potrebna je evalvacijo predoga ... Koliko bi to prineslo k državnemu proračunu, koliko k zadovoljstvu volilcev, koliko k blaginji, koliko k učinkovitosti, koliko k pravim ljudem v parlamentu, koliko k boljšim odločitvam,....