Da bi mala in srednja podjetja več zaposlovala, potrebujemo posodobljeno delovnopravno zakonodajo, ki omogoča večjo prožnost, konkurenčnost in socialno varnost. enako velja za samozaposlene.

Predlogi za spremebo zakona o delovnih razmerjih

• Pri odpovedih iz poslovnih razlogov, skrajšanje odpovednega roka za 50%
• znižanje odpravnine za manjše delodajalce do 100 zaposlenih tako, da bi preostanek odpravnine pokrila država.
• uvedba čakanja na delo z 70-odstotnim nadomestilom plače pri čemer je najkrajša doba čakanja 1 mesec.
• Omogočiti delo po podjemni pogodbi v manjšem obsegu, čeprav gre za delo iz osnovne dejavnosti delodajalca.
• Omogočiti nadaljevanje dela tako po upokojitvi in to takoj potem, ko se doseže pogoje za upokojitev.
• Čimprej uresničiti odločbo ustavnega sodišča, da je treba uzakoniti možnost delne upokojitve tudi za samostojne podjetnike.
• Odpraviti neenakopraven položaj espejev pri uveljavljanju nekaterih pravic iz invalidskega zavarovanja.
• Izenačiti samozaposlene in zaposlene pri (samo) zaposlovanju.
• obvezna uvajalna doba za samozaposlene preko vajeništva za obrtne storitve, ali preko pripravništva v sorodni panogi oz. preko ustrezne kooperative (predinkubatorja) s sofinanciranjem zavoda najmanj v višini prispevkov in davkov za 2 leti.
• Enaka davča stimulacija za odpiranje novih delovnih mest.
• poenotenje in poenostavitev računa za obračun davkov in prispevko na eno postavko x (Davki in prispevki so Bruto * x)
• poenostavitev dokumentacije in postopkv za zaposlovanje in odpuščanje
• bruto masa za plače v javnem sektorju se lahko samo še zmanjšuje neglede na inflacijo ali rast plač v realnem sektorju.
• Pri zaposlovanju starejših oseb iz zavoda se ne upošteva starost in delovna doba kot merili za višino plače po kolektivni pogodbi, saj pomeni to veliko oviro pri zaposlovanju starejših delavcev. Seveda lahko pa delavec svoje izkušnje in znanje vnovči pri pogajanjih za višino plače.
• samozaposlenim in s.p. jem se krije nadomestilo plače za upravičeno odsotnost, če le ta traja več kot 5delovnih dni na mesec.
• Časa odmora naj se ne šteje v plačilo za delo, vse preračune pa naj se opravi tako, da bo neto pača popolnoma enaka načinu preračuna, če se malica plača.
• podjetje lahko dobi subvencije le takrat, ko si lastniki ne izplačujejo dobičkov za tisto obdobje. Hkrati ob izplačilu dobičkov morajo lastniki prednostno vrniti vse subvencije

=== osnotek po članku v financah..

S programi aktivne politike zaposlovanja ministrstvo uresničuje dva cilja. Spodbuja samozaposlovanje in izenačuje možnosti manj produktivnih skupin na trgu dela - starejših, mladih, dolgotrajno brezposelnih in prvih iskalcev zaposlitve, pravi Zoran Kotolenko, vodja sektorja za programe zaposlovanja na ministrstvu za delo .

Če se podjetje s sindikati dogovori za 32-urni delovnik, bo na delavca prejelo 120 evrov subvencije, a se bo moralo zavezati, da v tem času ne bo izplačevalo nagrad vodstvu, nadzornikom in drugim ali odpuščalo. Za izvajanje zakona je letos zagotovljenih 230 milijonov evrov, pravi Kotolenko.

Ministrstvo za delo pripravlja dodaten razpis, ki bo objavljen februarja ali marca. Zanj bodo letos imeli 10 milijonov evrov. Razdelili jih bodo podjetjem, ki bodo delavce dodatno usposabljala za kaka druga dela, da bi tako ohranila delovna mesta. Stroške usposabljanja bodo pokrili v fiksnem znesku na osebo, s tem denarjem bodo pokrili stroške odsotnosti z dela zaradi usposabljanja.

Letos imajo šest milijonov evrov za odpiranje novih delovnih mest in spodbujanje samozaposlovanja, pri čemer dobi samozaposleni 4.500 evrov subvencije. Pripravljajo podporni projekt za samozaposlene, s katerim jim bodo prva tri leta od ustanovitve podjetja omogočali financiranje svetovalnih storitev. Ta novost bo zaživela konec tega leta ali prihodnje leto.

Zaposlovanje - Kdo bo pridobil :

• gradbeništvo, predvsem bio-, varčne in energetske hiše ter zaključna dela v gradbeništvu
• energetika, elektro- in mehanska stroka ter kombinacije (novi viri ogrevanja, lastna proizvodnja energije, digitalno in daljinsko upravljanje ogrevanja ...)
• novi materiali in izdelki z novo funkcionalnostjo
• panoge, ki temeljijo na razvoju in oblikovanju
• dejavnosti, ki temeljijo na domačih virih (kmečki turizem, zdravilišča ...)
• storitvene dejavnosti popravil (popravila finomehaničnih, elektronskih izdelkov, avtomobilov, oblačil, obutve)
• proizvodnja nujnih izdelkov, ki jih je treba nadomeščati, in zeleni izdelki

Kdo bo izgubil:

• samozaposleni, če nimajo zagotovila rednih naročil in poslov
• povezani z avtomobilsko ali drugo industrijo, če zagotavljajo sestavne ali rezervne dele
• nekonkurenčni posamezniki v storitveni dejavnosti (osebne storitve, tudi gostinstvo, prevozi oseb in transport tovora in podobno)
• tisti, ki nimajo zagonskega kapitala za sicer dobre zamisli, saj bo država reševala velike in z razpisi pomagala le obetavnim