AGENDA 21 ZA KOOPERATIVE

1. Kmetijstvo
2. Potrošništvo
3. Ribištvo
4. Stanovanjska problematika
5. Industrija in drobna obrt
6. Turizem
7. Energetika
8. Finance
9. Izobraževanje, komunikacije, osveščanje javnosti

KMETIJSTVO Kmetijstvo uporablja eno tretjino zemeljske površine in predstavlja osrednjo aktivnost za preživetje večine populacije. Zato je razumljivo, da kmetijske kooperative in tiste servisne kooperative, ki so v neposredni povezavi s kmetijstvom, predstavljajo velik delež v gibanju kooperativ. Kooperative s svojimi številnimi člani potrjujejo, da so velik potencial v kmetijski proizvodnji, tudi ob pričakovanju, da bo potreba po hrani do leta 2000 bistveno narasla. Enako velja za potencial kooperativ pri distribuciji hrane, posodabljanju proizvodnjih metod in pri trženju.

• Cilji:

  1. Promovirati trajnostni razvoj podeželja in kmetijstva.
  2. Zagotoviti varovanje hrane.
  3. Zagotavljati ohranitev živalskih in rastlinskih genetskih vrst.
  4. Zaščititi zemljo in vodovje.

  Aktivnosti: 1. Podpirati kmetijske kooperative, ki imajo posluh za potrebe in probleme, povezane z okoljem.

  1. Povečati delež sestavin, ki se za kmetijo proizvedejo na kmetiji sami, podpirati tehnologije integralnega upravljanja kmetij, kar vključuje kolobarjenje, uporabo organskih gnojil in plurikulturno uporabo zemljišč.
  2. Zmanjšati in/ali racionalizirati uporabo sestavin, ki so za kmetovanje potrebne od zunaj (npr. gnojila, pesticidi, energija). Tu gre zlasti za podporo raziskav o vrstah, ki so odporne na škodljivce, ter za odkrivanje in ponovno uvajanje tradicionalnih metod za zaščito pred škodljivci.
  3. Razviti take metode žetve, shranjevanja in distribucije, ki ne proizvajajo odpadkov.
  4. Zagotoviti izobraževanje in usposabljanje za člane kooperativ na naslednjih področjih: splošno izobraževanje o okolju, zaščita zemlje, zaščita pred erozijo, uporaba pesticidov in umetnih gnojil.
  5. Vplivati na vlade na naslednjih področjih: liberalizacija trgovine, cenovna politika za kmetijske proizvode, dostop do posojil (posebej za ekološko pridelovanje in za ženske kmetovalke).
  6. Nameniti več pozornosti povezovanju z organizacijami, ki so usmerjene k iskanju okolju prijaznih tehničnih rešitev, predvsem z International Federation of Agricultural Producers (IFAP), Food and Agricultural Organization (FAO ZN) in International Fund for Agricultural Development.

POTROŠNIŠTVO Potrošniške kooperative že tradicionalno vplivajo na način življenja. Glede na naravo in ciljne publike so si kooperative vedno prizadevale za trajnostne potrošniške navade. Politike potrošniških kooperativ predstavjajo integriran pristop k trajnsotnemu razvoju, kar vključuje neprestano preverjanje okoljskih, etičnih in zdravstvenih dejavnikov bivanja na ravni posameznika in celote.Da bi zagotovili resnično učinkovito politiko v odnosu do okolja, je nujno raziskati in ustrezno spremeniti sistem proizvodnje in reprodukcije dobrin. Potrošniške kooperative ne morejo biti in niso brezbrižne do načina proizvodnje dobrin, ki jih uporabljajo. Nasprotno: igrati morajo aktivno vlogo in uporabiti svojo moč na trgu za to, da stalno spodbujajo uporabo proizvodov in proizvodnih sistemov, ki so okolju prijaznejši.

Zato v mednarodnem kooperativnem gibanju podpirajo integralne načine proizvodnje in distribucije, ki upoštevajo okolje, zdravje potrošnikov in socialno odgovornost.

Potrošniške kooperative predstavljajo približno 14% vseh kooperativ. Ker 70% članov prihaja iz močno industrializiranih regij, lahko igrajo ključno vlogo pri izobraževanju potrošnikov v urbanih okoljih.

• Cilji:

  1. Podpreti tiste načine potrošništva in proizvodnje, ki zmanjšujejo posege v okolje; to vključuje predvsem vse deponije.
  2. V javnosti razvijati boljše razumevanje vloge potrošništva v vseh vidikih in vplivati na življenjske stile; ob tem razvijati tudi inovativne politike in aktivnosti, ki bodo spodbujale potrošniške vzorce za trajnostni razvoj.

  Aktivnosti: 1. Sprožiti pretok informacij in izobraževanje v zvezi z okoljem ter trajnostnim razvojem in s tem spodbujati potrošniške vzorce, ki podpirajo trajnostni razvoj. Pri potrošnikih je treba razvijati predvsem čut za odločitve o nakupih, ki bodo v vsakem primeru vključevale skrb za okolje.

  1. Podpreti usposabljanje in izmenjavo informacij, posebej tistih, ki se tičejo proizvodnje in distribucijskih sistemov.
  2. Uveljaviti tržne politike, ki v svoji naravnanosti ne škodujejo okolju: dostop do proizvodov, ki so nastali z analizo življenjskega ciklusa, umik škodljivih proizvodov s tržišča, razvijanje okolju prijaznih izdelkov.
  3. Promovirati minimizacijo odpadkov z uporabo metode 3R: Reduciraj uporabo, Rabi ponovno, Recikliraj. To pomeni: zmanjšati embalažo, uporabljati materiale, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati, uveljavljati ločeno zbiranje odpadkov.
  4. Privzeti varovanje okolja kot integralni cilj proizvodnje: uveljaviti načelo "ekološkega ciklusa" kot osnove za načrtovanje, razvoj in programiranje aktivnosti potrošniške kooperative.
  5. Ponovno preveriti in sprejeti nove cenovne politike ter s tem zagotoviti primerno ceno za okolju prijazne proizvode; pritiskati na vlade, da sprejmejo takšno cenovno politiko, ki upošteva ceno pridelovanja okolju prijaznih dobrin.
  6. Sodelovati v obstoječih raziskavah v zvezi z okoljem: spodbuditi in podpreti tehnologije in metode za proizvode, embalažo, proizvodnjo in distribucijo.
  7. Sodelovati na vseh ravneh odločanja o trajnostnem razvoju na nacionalni in globalni ravni: prioritete na nacionalnih zakonodajah, povezanih z okoljem in na vzpostavljanju sistema obdavčenja za onesnaževalce.
  8. Nameniti več pozornosti povezovanju z drugimi potrošniškimi organizacijami.

RIBIŠTVO Morska bogastva predstavljajo pomemben vir proteinov v prehrani številnih držav, za mnoge lokalne skupnosti pa predstavljajo vitalen vir preživetja. Če jih uporabljamo v trajnostnem smislu, predstavljajo nadvse zanesljiv vir, ki odpira tudi možnost bistvenega povečanja proizvodnje.

Agenda 21 ZN navaja podatek, da pomorski ribiči letno nalovijo ali pridelajo prek 80 milijonov ton rib in ostalih morskih sadežev. V deželah, kjer je velik del ribištva organiziran v kooperativah (kot na primer na Japonskem, kjer kooperative v ribištvu dosegajo 90% udeležbo), lahko kooperative bistveno pripomorejo k uveljavljanju nacionalnih politik trajnostnega razvoja morskih in sladkovodnih virov.

• Cilji:

  1. Podpirati trajnostno uporabo morja in sladkih vod, zlasti akvakulturo v ribištvu.
  2. Uveljaviti zaščito okolja v morskih in sladkovodnih habitatih.
  3. Osveščati javnost o pomenu morskih in sladkovodnih virov za okolje v celoti in za prehranjevanje človeka.

  Aktivnosti: 1. Razvijati in povečevati možnosti morskih in sladkovodnih virov, ki zagotavljajo hrano. Ob tem vztrajati pri integralni metodi, ki vključuje poleg človeških potreb po hrani tudi razvojne cilje na področju okolja, ekonomije in sociale. V ta namen podpreti in razvijati nove kooperative, ki so naklonjene varovanju okolja. Še posebej je treba pri tem upoštevati tradicionalna znanja, veščine in interese lokalnih okolij ter zaščititi majhne ribiške in domorodne skupnosti.

  1. Vzdrževati ali ponovno vzpostaviti ravnotežje populacij tistih morskih in sladkovodnih vrst, ki lahko v trajnostnem smislu prinesejo največ. Pri tem upoštevati ustrezne okoljske in ekonomske dejavnike ter razmerja med posameznimi vrstami; ohraniti redke in občutljive ekosisteme kot tudi zaključene habitate in druga ekolološko občutljiva področja.
  2. Podpreti razvoj in uporabo izbranih ribiških ladij. Zmanjšati odpadke ob ribarjenju kot tudi sekundarni ulov (ulov poleg vrst, ki so ciljne vrste lova). Prepovedati uporabo razstreliv, strupov in drugih uničevalnih tehnik. Zmanjšati izgube po lovu z izbojšanjem tehnik transporta, proizvodnega procesa in distribucije.
  3. Zagotoviti izobraževanje in usposabljanje za okolju prijazno ribištvo in predelavo rib.
  4. Zagotoviti tehnično in finančno pomoč za izboljšanje, organizacijo, vzdrževanje in izmenjavo gradiva o morskih in sladkovodnih habitatih ter s tem prispevati k osveščanju o ekosistemih in potrebah po njihovi zaščiti.
  5. Posvetiti več pozornosti mednarodnim, medregijskim in nacionalnim organizacijam, predvsem Ribiškemu komiteju pri FAO ZN (Food and Agricultural Organization of the United Nations).
  6. Ugoditi mednarodnim zahtevam, ki vodijo k zaščiti morskih in sladkovodnih bogastev.

STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Eden od splošnih ciljev razvojnih politik je izboljšanje socialnih, ekoloških in ekonomskih pogojev bivanja oziroma kvalitet življenja v celoti. Sem sodi tako domače bivalno okolje kakor tudi delovno okolje.

Cilj stanovanjskih oziroma bivalnih kooperativ je, da zadostijo potrebam svojih članov po bivalnih ali delovnih prostorih po primernih cenah. To je možno s skupnim nakupom zemlje (in financiranjem gradnje), nakupom stavb, poslovnih prostorov ali drugih bivalnih konstrukcij. Oblike stanovanjskih kooperativ so različne glede na nacionalno zakonodajo in glede na potrebe specifičnega okolja. Kooperative so lahko začasne (do zagotovitve prostorov) ali trajne (tudi v času vzdrževanja). Lahko so urbane ali ruralne, v vsakem primeru pa lahko igrajo pomembno vlogo pri uveljavljanju okolju prijaznih bivalnih prostorov.

• Cilji:

  1. Zagotoviti članom ustrezno bivalno enoto.
  2. Izboljšati upravljanje z nepremičninami, ki jih uporabljamo.
  3. Uveljavljati trajnostno načrtovanje zemljišč in trajnostno upravljanje z zemljišči.
  4. Uveljavljati integralne in okolju prijazne sisteme potrebne infrastrukture: vode, sanitarnih vozlov, odplak in smeti.
  5. Uveljavljati trajnostne energetske in transportne sisteme v urbanih okoljih.
  6. Uveljavljati okolju prijazne načine gradnje.
  7. Zagotoviti razvoj človeških potencialov za izboljšanje bivalnih razmer.

  Aktivnosti: 1. Podpreti okolju prijazne stanovanjske kooperative.

  1. Uveljaviti okolju prijazno načrtovanje: načrtovanje zemljišč (kjer je možno spodbujati kolektivno lastništvo in upravljanje) in infrastrukture (dostop do vode, električne energije, sanitarij in predelava odpadkov).
  2. Promovirati uporabo okolju prijaznih in varnih gradbenih materialov in, kjer je mogoče, uveljavljati tradicionalne metode in materiale.
  3. Zagotoviti usposabljanje in tehnično pomoč za člane kooperativ ter za tehnično osebje, ki z nepremičninami upravlja (zlasti v smeri socialnih, ekonomskih in okoljskih vidikov razvoja bivalnih in delovnih okolij). Posvetiti več pozornosti sorodnim mednarodnim, regionalnim in nacionalnim organizacijam.

INDUSTRIJA IN DROBNA OBRT Bolj učinkoviti proizvodni procesi, preventivne strategije, zmanjšanje količine odpadkov in s tem povezane tehnologije, premišljena analiza vseh postopkov v življenjskem ciklusu proizvoda, vse to igra osrednjo vlogo pri zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje in na naravne vire preživetja. Inovacije, razvoj, aplikacije tehnologij in prenos znanja so večinoma v rokah velikih dobičkonosnih podjetij in industrije.

Napori za preusmeritev v trajnostne tehnologije bodo iz nacionalnih ravni posegli do vseh delavcev, ki bodo morali biti deležni največje skrbi. Člani industrijskih in obrtniških kooperativ bodo tako igrali pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja.

• Cilji:

  1. Uveljaviti bolj učinkovite in okolju prijazne proizvodne tehnologije in postopke.
  2. Uveljaviti integralno politiko, ki vključuje skrb za okolje kot prvo prioriteto v industriji.

  Aktivnosti: 1. Sprejeti okolju prijazne kriterije in politike.

  1. Zagotoviti medsebojno pomoč med organizacijami v zvezi z okolju prijaznimi tehnologijami.
  2. Izvajati študije vplivov kooperative na socialno in naravno okolje.
  3. Uveljavljati izobraževalne programe in programe usposabljanja.
  4. Spodbujati individualne pobude pri zmanjševanju vplivov na okolje (kar je še posebej pomembno pri sektorju male obrti).
  5. Posvetiti več pozornosti drugim organizacijam, predvsem United Nations Industrial Development Organization (UNIDO).

TURIZEM Med turizmom in okoljem obstaja zanimiva vitalna vez. Da bi bila lokacija zanimiva, mora biti tudi varna in čista, predvsem glede zdravstvenih standardov, ob tem pa mora biti zanimiva tudi zaradi svojih naravnih ali kulturnih bogastev in pestrosti. Trajnostni turizem mora biti torej osnovan na racionalni izrabi naravnih bogastev, ki narave ne uničuje. To je za turizem osnovni pogoj, čeprav vemo, da lahko velik delež uničenja pripišemo prav množičnemu turizmu. V osnovi se mora industrija turizma približati ravnotežju med zagotavljanjem lokacij za turiste in preprečevanjem negativnih vpivov turizma na okolje.

Turistične kooperative, pa naj bodo to kooperativne turistične agencije, vodiči, ali upravljalci turističnih lokacij, običajno zagotavljajo svojim članom počitnice po zmernih cenah. V osnovi imajo enake cilje kot ostali deli industrije turizma z eno razliko: na kooperative lahko vplivajo člani tudi od zunaj in zahtevajo, da kooperativa upošteva varovanje okolja kot prvo prioriteto.

• Cilji:

  1. Promovirati okolju prijazen turizem.
  2. Ohranjati občutljive ekosisteme.

  Aktivnosti: 1. Izdelati in uveljavljati okolju prijazne in za posamezne kulture občutljive turistične programe kot metodo trajnostnega razvoja urbanih in ruralnih okolij.

  1. Pred gradnjo novih turističnih kapacitet obvezno izdelati študije vplivov na okolje. Enako ravnati tudi pri obstoječih kapacitetah.
  2. Promovirati eko-turizem, turizem, ki vsebuje kot integralni del izobraževanje o okolju. Promovirati turizem, ki omogoča trajno uporabo zemljišča (na primer taborjenje).
  3. Zagotavljati varno pitno vodo ter okolju prijazno predelavo odpadkov in odplak.
  4. Sodelovati pri ohranjanju in obnavljanju kritičnih habitatov.
  5. Sodelovati z mednarodnimi, regionalnimi, nacionalnimi in lokalnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z vprašanji okolju prijaznega turizma, predvsem z World Turism Organization, the United Nations Economic Commision for Europe, UNESCO.

ENERGETIKA Čeprav so fosilna goriva omejena, predstavljajo 75% celotne potrošnje. Samo 75% globalne potrošnje energije se proizvaja iz obnovljivih virov. Industrijske dežele so daleč največji porabnik (posebej fosilnih) goriv, medtem ko je v "manj razvitih" deželah delež porabe obnovljivih virov (les, ostanki od žetev, gnoja...) in človeške ter živalske energije neprimerljivo večji.

Kooperative, ki se ukvarjajo z energetiko (večinoma dobavljajo električno energijo), promovirajo racionalno uporabo energije in do določene mere uporabo obnovljivih virov pri pridobivanju električne energije. Vendar se tudi v mednarodnem kooperativnem gibanju vse bolj uveljavljajo manjše aplikacije alternativnih virov, posebej z ustanovitvijo IC Energy Committee in s pospešeno izmenjavo informacij.

• Cilji:

  1. Uvejavljati trajnostno rabo energije.
  2. Podpirati raziskave alternativnih, obnovljivih virov energije.

  Aktivnosti: 1. Podpirati okolju prijazne kooperative v urbanih in ruralnih okoljih.

  1. Zagotavljati informacije in tehnično pomoč vsem vrstam kooperativ s ciljem, da promovirajo uporabo obnovljivih virov. Kjer je možno, vkjučiti tradicionalne metode in izkušnje.
  2. Sodelovati pri identifikaciji obnovljivih virov: biomase, sonca, vetra, vode, geotermalne energije itd.
  3. Dosledno upoštevati normative za vodna črpališča fosilnih goriv in poskrbeti za največjo možno varnost pri proizvodnji in transportu.
  4. Zagotoviti izobraževanje o vzdrževanju energetskih virov.

FINANCE Približno 33% kooperativ se ukvarja s financami; to so kooperativne banke, hranilnice, posojilnice in zavarovalnice. Ker so ekonomske spodbude tudi pri varovanju okolja bržkone najbolj učinkovite, je ta sektor kooperativ za spodbujanje sprememb v odnosu do okolja gotovo zelo zanimiv.

• Cilji:

  1. Promovirati in podpirati okolju prijazne razvojne programe s pomočjo ustreznih finančnih mehanizmov.

  Aktivnosti: 1. Sprejeti ustrezne politike oziroma etične kodekse.

  1. Ustvariti in uvejaviti inovativne mehanizme za podporo okolju prijaznih razvojnih programov.

IZOBRAŽEVANJE, KOMUNIKACIJA, OSVEŠČANJE JAVNOSTI Eden od osnovnih mehanizmov za uresničenje ciljev trajnostnega razvoja je uveljavljanje široke prakse javne udeležbe pri odločanju. Pogoj za udeležbo pa je dostop do informacij. V primeru okolja in trajnostnega razvoja so ustrezne informacije v rokah države, neodvisnih inštitutov in ekonomskih enot. To vključuje informacije o proizvodih ali storitvah, ki imajo ali bi lahko imeli velik vpliv na okolje, in o ukrepih, ki jih za zaščito okolja izvajajo produkcijski in drugi procesi.

Kooperative predstavljajo izjemno sredstvo za učinkovito širjenje informacij v obeh smereh - od zunaj navznoter in obratno. Ta proces poteka na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Ustvarjanje javnega mnenja in izobraževanje članov kooperativ kot tudi neposrednega okolja, ki mu kooperative služijo, je lahko glavni prispevek kooperativnega gibanja k trajnostnemu razvoju. Nanaša se na vse sektorje in na vse aktivnosti kooperativ. Razširjanje informacij med kooperativami, njihovimi člani in zaposlenimi ter ciljnimi publikami, je bistveni prispevek k Agendi 21 in k Agendi 21 za kooperative.

• Cilji:

  1. Povečati osveščenost v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem.

  Aktivnosti: 1. Razširjati informacije o okolju prijaznih trajnostnih razvojnih programih in temah prek vseh medijev, ki so na voljo kooperativnemu gibanju po svetu.

  1. Razširjati informacije o aktivnostih kooperativ na področju trajnostnega razvoja znotraj in zunaj kooperativnega gibanja.