INTERNATIONAL COOPERATIVE ALLIANCE (ICA) - MEDNARODNA ZVEZA KOOPERATIV

Mednarodno zvezo kooperativ podrobneje predstavljamo zato, ker zgodovina in cilji te organizacije, njeni dokumenti, publikacije in organizacijska struktura dobro prikazujejo naravo kooperativ.

PREDSTAVITEV OBSEGA:

1. Izjava o namerah, cilji, metode in organizacijska struktura
2. Nastanek ICA, 100 let ICA in mednarodni dan kooperativ
3. Izbor iz programskih dokumentov 3.1 Razvoj produktivnega zaposlovanja in zmanjševanje brezposelnosti 3.2 Temelji učinkovitega socialnega zavezništva 3.3 OZN in politika trajnostnega razvoja;

Agenda 21 in kooperative V dodatku najdemo tudi naslove ICA strani na svetovnem spletu (www) in pa izbor publikacij.

1. IZJAVA O NAMERAH, CILJI, METODE IN ORGANIZACIJSKA STRUKTURA MEDNARODNE ZVEZE KOOPERATIV

Izjava o namerah

Mednarodna zveza kooperativ (International Co-operative Alliance, v nadaljevanju ICA) je neodvisna, nevladna zveza, ki združuje, predstavlja in služi kooperativam po svetu.

ICA so ustanovili v Londonu leta 1895. Člani ICA so nacionalne in mednarodne kooperative v vseh sektorjih: kmetijstvo, energetika, zavarovalništvo, ribištvo, stanovanjska problematika, turizem in potrošništvo. Trenutno ima ICA kakih 230 včlanjenih organizacij iz več kot 100 držav. Članice ICA združujejo prek 730 milijonov ljudi po vsem svetu.

Leta 1946 je bila ICA med prvimi nevladnimi organizacijami, ki so pridobile status svetovalne organizacije pri Združenih narodih, danes pa je med 41 organizacijami, ki imajo svetovalni status prve kategorije v Ekonomskem in socialnem svetu ZN (ECOSOC).

Cilji ICA

Glavni cilj ICA je promocija nastajanja novih in krepitev obstoječih avtonomnih kooperativ po vsem svetu. ICA deluje na mednarodni in regionalni ravni ter na nacionalnih ravneh. Pri tem si prizadeva:

• predstavljati in ohranjati vrednote in načela kooperativ
• pomagati pri vzpostavljanju ekonomskih in drugih koristnih razmerij med svojimi članskimi organizacijami
• sodelovati pri ekonomskemu in socialnemu napredku članov in njihovih skupnosti.

Za dosego teh ciljev ICA prireja mednarodna, regionalna in sektorska srečanja. Tako služi kot forum za izmenjavo izkušenj in informacij med člani.

Metode ICA

ICA zbira in posreduje informacije o vseh vidikih razvoja kooperativ, vključno s primarnimi viri in statistikami. Informacije, ki jih zbira ICA, so na voljo tako članskim kot drugim organizacijam, ki se ukvarjajo s kooperativami.

ICA ima svoje dokumentacijske centre in izdaja publikacije na posamezne teme, periodični tisk, vključno z ICA revijami »Review of International Co-operation« in »ICA News«.

Prek glavne pisarne v Ženevi in regionalnih pisarn ICA zagotavlja ustrezno pomoč pri razvoju kooperativ v Afriki, Južni Ameriki, Aziji in Vzhodni ter srednji Evropi. ICA za posamezne naloge, zlasti za organiziranje tehnične pomoči posameznim ekonomskim in socialnim sektorjem, ustanavlja specializirana telesa. Pri tem sodeluje z organizacijo ZN in njenimi specializiranimi agencijami ter z nevladnimi organizacijami s sorodnimi cilji.

Specializirana telesa so na področjih:

• komunikacij
• razvoja človeških kapacitet
• raziskav
• vloge žensk v kooperativah.

Specializirana telesa so odgovorna Generalni skupščini ICA. Sodelujejo pri oblikovanju obče politike organizacije in pri konkretnih praktičnih odločitvah. Trenutno ima ICA deset specializiranih organizacij in sicer v sektorjih kmetijstva, bančništva, potrošniških kooperativ, energetike, ribištva, zavarovalništva, stanovanjske problematike, turizma, trgovine in delavskih kooperativ.Pri programih razvijanja kooperativ se ICA osredotoča na:

• strateško planiranje, izgradnjo institucij, razvoj človeških kapacitet in integracijo žensk,
• vplivanje na vlade posameznih držav s ciljem, da bi se vzpostavili ugodni pogoji za razvoj kooperativ,
• spodbujanje in organizacijo izmenjave izkušenj, zlasti z neposredno pomočjo ene kooperative drugi oziroma ene organizacije drugi,
• pomoč pri iskanju finančnih sredstev za razvoj kooperativ.

NASLOV GLAVNE PISARNE: International Co-operative Alliance 15, route des Morilons 1218 Grand-Saconnex Ženeva, Švica tel. 00-41-22-929 88 88 fax. 00-41-22-798 41 22 Email: icageneva@gn.apc.org [http://web.archive.org/web/20050114025443/http://www.coop.org/ ]ORGANIZIRANJE KOOPERATIV V EVROPI

V Evropi, kjer so bile kooperative rojene, je - po ocenah ICA - približno 96.000 kooperativ z več kot 155 milijonov članov in 2.6 milijonoma zaposlenih. Že iz teh številk je očitno, da kooperative predstavljajo znaten delež v evropski ekonomiji.

V Evropi se kooperative združujejo s pomočjo naslednjih sektorskih organizacij:

1. Potrošniške kooperative v EURO COOP (European Community of Consumer Cooperatives)
2. Delavske kooperative v CECOP (European Committee of Workers Cooperative)
3. Kooperativne banke v Association of Cooperative Banks of the EC
4. Stanovanjske kooperative v CECODHAS
5. Kmetijske kooperative v COGECA
6. Kooperativne farmacevtske organizacije v UEPS
7. Kooperativne zavarovalnice v ACME
8. Nabavne kooperative maloprodajnih kooperativ v UGAL

2. STO LET ICA, ICA IN ZN TER MEDNARODNI DAN KOOPERATIV»Naj bodo pogoji za članstvo maloštevilni in preprosti, članarina dovolj skromna, organizacija pa prožna!« S temi besedami je ICA na pot pospremil gospod Albert (Earl) Grey v Londonu 19. avgusta 1895. Prav tako je organizaciji zaželel, naj se razvija počasi in brez večjih pričakovanj, vendar vztrajno. Oba napotka sta več kot koristna za vsako kooperativo. Kooperative zahtevajo trdo, zelo konkretno in vztrajno delo. Napori, začeti pred stoletjem, se danes (najbrž prav zato, ker so bili uvodni nasveti upoštevani), kažejo v mreži kooperativ, ki šteje več kot 750 milijonov ljudi.

Razmere so v vsakem okolju različne, v minulem stoletju pa so se korenito spreminjale tudi znotraj posameznega okolja. Kooperative so na primer preživele tudi tako trde procese, kot je bil socializem za železno zaveso. Konec koncev lahko zgodbi o razvoju (ali umiranju) kooperativ v menjajočih se režimih natanko sledimo tudi ob primeru Slovenije . Načela kooperativ so se bolj ali manj uspešno preizkusila tudi v t.i. tretjem svetu. Tam, kjer so se soočila s tradicionalnimi kulturami, katerih ritem bivanja je pogojen z medsebojno pomočjo in spontanim sodelovanjem, je bilo treba prepričevati "samo" državo, banke in fondacije; vrednote in načela so si na las podobne. Morda je prav to razlog, da je koncept kooperativ zaživel na vseh kontinentih in je vedno bolj aktualen povsod, ne glede na bistveno različne demografske, klimatske, socialne, ekonomske in politične pogoje.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1995 razglasila 1. julij za mednarodni dan kooperativ. S tem je bil dotedanji tradicionalni dan kooperativ, ki ga je leta 1927 razglasila ICA, postavljen v novo vlogo, kooperativam po svetu pa je generalni sekretar Boutros Boutros-Ghali izrekel priznanje z naslednjimi besedami: »Kooperativne poslovne enote zagotavljajo organizacijski okvir za pomemben del populacije na zemlji in, kar je še bolj pomembno, na ta način ljudje vzamejo zahtevno nalogo ustvarjanja produktivnega zaposlovanja v lastne roke. S tem se najbolje upirajo revščini in dosegajo zavidljive uspehe v socialni integraciji:«

ICA je - sočasno - z oblikovanjem Izjave o naravi kooperativ in s strokovnimi informacijami, ki jih je oblikovala skupaj s strokovnimi telesi ZN , dosegla, da so ZN prepoznali prispevek kooperativ k ekonomskemu in socialnemu razvoju kot nepogrešljiv dejavnik v promociji nadvse resnične participacije vseh plasti prebivalstva, vključno z ženskami, mladimi, ostarelimi, duševno ali telesno motenimi in ostarelimi. Tako tudi ZN spodbujajo vlade posameznih držav, da v okviru nacionalnih programov trajnostnega razvoja v polni meri vključijo potenciale, ki jih zagotavljajo ali ponujajo kooperative.

Prav zato se je Mednarodna zveza kooperativ v tem času toliko bolj potrudila za promocijo kooperativ v mednarodnih telesih in je pozvala vse nacionalne organizacije, naj v prihodnjem obdobju za promocijo kooperativ pospešeno delajo s svojimi vladami in z ZN tudi na lokalni ravni. Kot po naključju so se sočasno tudi pri nas pojavile prve neodvisne pobude za ustanavljanje kooperativ.

3. IZBOR IZ PROGRAMSKIH DOKUMENTOV

3.1 RAZVOJ PRODUKTIVNEGA ZAPOSLOVANJA, ZMANJŠŠEVANJE BREZPOSELNOSTI

Sledijo izvlečki iz strokovnih gradiv, ki so jih v letih 1994 in 1995 pripravljali v strokovnih telesih ICA in ZN. Ta gradiva so bila pripravljena predvsem s ciljem, da bi pri nacionalnih vladah dosegli promocijo in podporo za vzpostavljanje ugodnih zakonskih pogojev za razvoj kooperativnih poslovnih enot in da bi spodbudili kapitalske naložbe ter podjetništvo. Dokumente so pripravili za Vrh ZN o socialnem razvoju (The World Summit for Social Development), še pred tem pa je Generalna skupščina ZN v resoluciji 49/155 (23. december 1994) prepoznala »najrazličnejše oblike kooperativ kot pomemben prispevek in velik potencial za razprave Vrha ZN o socialnem razvoju«. Na Vrhu so v zaključni deklaraciji v zvezi s kooperativami sprejeli priporočilo, »naj se potencial in prispevek kooperativ v polni meri razvija in uporabi pri prizadevanjih za dosego razvojnih ciljev, še posebej pa pri zmanjševanju revščine, ustvarjanju produktivnih delovnih mest in pospeševanju socialne integracije«. Tovrstno priznanje kooperativam je - kar se tiče ZN - posledica dolgoletnih prizadevanj, saj je ta organizacija od leta 1950 sprejela kar 25 resolucij (12 Generalna skupščina in kasneje še 13 Ekonomski in socialni svet).

Kooperative in razvoj produktivnega zaposlovanja

Kooperative po svetu neposredno omogočajo delo več sto milijonom ljudi. Nekateri od njih so hkrati lastniki in delavci (člani kooperative), drugi pa so nečlani, ki so zaposleni v kooperativah. Posredno pa kooperative s svojim prometom delno ali v celoti omogočajo življenje stotisočim zasebnih in drugih poslovnih enot. Tako kooperative spodbujajo znaten delež pri zaposlovanju skozi tako imenovani multiplikacijski efekt. Učinki so najbolj vidni predvsem v nepriviligiranih sektorjih prebivalstva in izhajajo iz svojstvenega načina organiziranja ter iz načel, po katerih delujejo kooperative.

Kooperative predstavljajo formalni okvir za ustanavljanje zasebnih poslovnih enot

Model kooperative kot poslovne enote je v konceptualnem smislu preprost in ga je moč uporabiti univerzalno za najrazličnejše poslovne aktivnosti. Model je pisan na kožo posamezniku ali posameznici, ki bi rad/a začel/a nek posel, pa tega iz različnih razlogov ne zmore sam/a, ker nima zagonskega kapitala, dostopa do trga ali česa drugega. Kooperativa ponuja preprosto rešitev: posamezniki se združijo na tak način, da se med seboj dopolnjujejo za dosega cilja, ki je vsem skupen; pri tem ustanovijo podjetje, katerega lastniki so lahko sami. Ta organizacijski model je preizkušen praktično na vseh sektorjih in v najrazličnejših ekonomskih, socialnih in kulturnih okoliščinah. Pokazalo se je, da potencialu za ustvarjanje in ohranjanje produktivnega zaposlovanja, kot ga nudijo kooperative, ni para.

Kooperacija je sredstvo, s katerim lahko katerakoli skupina ljudi uresniči svoje želje. Za ne-priviligirane osebe so kooperative še posebej primerne in so v praksi pogosto edino učinkovito sredstvo, s katerim si lahko izboljšajo svoj ekonomski ali socialni položaj. Hkrati kooperative zagotavljajo boljšo kontrolo nad ekonomijo določenega okolja, kjer prihaja do prepletanja različnih ekonomskih področij (a v dovolj omejeni meri, da je posel operativno učinkovit), s skupni resursi se upravlja bolj učinkovito, prihodki in deleži pa se delijo samo med člani - v prvi vrsti za nove investicije in razvoj kooperative. Pomembno je tudi, da (ob dejstvu da so to zakonsko urejene formalne organizacije) posli in surovine ostajajo na »belem« trgu, kar pomeni, da je poslovanje odprto za javni nadzor, kar še povečuje občutek zaupanja tako med člani kot med kooperativo in trgom.

Danes so kooperativam, ki šele nastajajo, poleg pozitivnih izkušenj na voljo tudi izredno razvejani mehanizmi podpore, ki lahko nudijo nasvete, informacije, analize, evalvacije in mednarodne povezave. Obstajajo kompleksni finančni, nabavni in marketinški kooperativni sistemi, specializirane razvojne institucije za kooperative, programi za tehnično pomoč, podpora sindikatov, vlad in medvladnih ter nevladnih organizacij.

Kooperative predstavljajo visoko raven motivacije in s tem potencial za visoko produktivnost

Nadzor nad poslom in poslovno politiko je osnovno načelo vsake kooperative. Celoten model kooperative je oblikovan tako, da zagotavlja spoštovanje vrednot in načel vzajemne pomoči ter odgovornosti, nepristranskosti, poštenja in odprtosti. Člani, vodstveni kadri in zaposleni so vsi vključeni v sistem odločanja in s tem vpivajo na odločitve. Najbolj pomembno pa je to, da so člani-lastniki, kot tudi zaposleni in vodstveni kadri visoko motivirani za kvalitetno produkcijo, saj imajo od tega neposredne koristi. V kooperativah je ključna komunikacija med člani, vodilnimi osebami in zaposlenimi, kar omogoča neprestano medsebojno učenje, uglaševanje in s tem optimiziranje vlog, pozicij in nalog posameznikov. Večja združenja kooperativ na lokani in mednarodni ravni namenjajo največ pozornosti procesu izobraževanja in komunikacije; v ta namen ustanavljajo specializirane raziskovalne in izobraževalne institucije ter programe.

Kooperative spodbujajo stalno mobilizacijo in reinvesticijo kapitala

V vsaki kooperativi morajo člani prispevati svoj delež. Tisti člani, ki kooperativo ustanovijo, svoj delež vložijo zato, ker so poslu lojalni in privrženi. Tisti, ki se kooperativi pridružijo kasneje, vložijo svoj delež v že vitalen posel, katerega lastniki bodo z vložkom postali tudi sami. Dobiček kooperative se obdrži v skupnosti in se v veliki meri običajno ponovno investira v posel. Tako je mogoče uporabiti veliko kapitala, ki bi sicer ostal neizkoriščen, s pomočjo kooperative pa vodi v razvoj podjetništva in k produktivnemu zaposlovanju.

Hranilnice, kooperativne posojilnice in kooperativne banke se osredotočijo na koncentracijo lokalnega kapitala ter na investicije, usmerjene v razvoj podjetništva. Ponavadi ustanovijo nacionalne federacije in s tem omogočijo dostop do kapitala celotnemu kooperativnemu sistemu v določenem okolju. Take organizacije imajo polno podporo mreže finančnih kooperativnih institucij na mednarodni ravni, kar je ključno zlasti v primerih, ko je potrebna predvsem organizacijska in tehnična pomoč.

Kooperative omogočajo dostop do tistih marketinških sistemov, ki si jih člani lahko privoščijo

Nabavne in marketinške kooperative lahko organizirajo ponudbo ustreznih storitev ali blaga po dostopnih cenah. Visoka motivacija pogosto vodi k tehničnim in organizacijskim inovacijam, ki stalno izboljšujejo dostop do trgov in članov. Tovrstne kooperative se uspešno ognejo potrebi po številnih posrednikih in zagotavljajo vpliv na trgu tudi najšibkejšim proizvajalcem. Te prožne organizacije predstavljajo najbolj vitalen del za obstoj partnerskih kooperativ, njihovih članov in zaposlenih.

Kaj kooperative še prispevajo k produktivnemu zaposlovanju?

• Ne smemo zanemariti izjemne vloge, ki jo imajo mreže kooperativ pri (delnem ali polnem) vzdrževanju poslov, ki so s kooperativami povezani, niso pa organizirani kot kooperative.
• Kooperative omogočajo delo tudi nečlanom, zlasti v ruralnih in zastarelih industrijskih okoljih.
• Kooperative pogosto predstavljajo uspešen model transformacije brezposelnosti v produktivno samo-zaposlitev tudi na neformalni ravni, z mikro ali malimi posli (na primer v gospodinjstvu). Te metode so se izkazale kot uspešne pri razvoju storitvenega sektorja in tržne ekonomije ter pri zaposlovanju žensk.
• Kooperative učinkovito blažijo zaposlitvene krize, ki nastopijo zaradi propada ali reorganizacije javnih ali zasebnih profitnih podjetij.
• Prav tako model kooperative ponuja možnost pri reorganizaciji privatnih ali javnih podjetij, kjer obstaja interes, da bi se delovna mesta obdržala skozi članstvo in so-lastništvo zaposlenih.
• Nezaposlenost lahko zmanjšajo tudi javni programi, ki investirajo v servisne kooperative, te pa spodbujajo podjetništvo in pomagajo kooperativam k samo-organiziranju.

Kooperative dokazano uspešno zaposlujejo in ohranjajo zaposlitve s tem pa - več kot angažirano - rešujejo enega največjih problemov današnjega sveta.

3.2 TEMELJI UČINKOVITEGA SOCIALNEGA ZAVEZNIŠŠTVA

Po vsem svetu je danes v kooperativnih poslovnih enotah včlanjenih kakih 750 milijonov moških in žensk; združeni so v nacionalne in regionalne federacije ter zveze, ki tvorijo Mednarodno zvezo kooperativ (International Cooperative Alliance, ICA). ICA ocenjuje, da je število vseh kooperantov po svetu približno 800 milijonov, čemur je treba dodati še kakih 100 milijonov oseb, ki so zaposlene v kooperativah, a vanje niso včlanjene. In še več kot to: ker ima kooperativa neposredne ekonomske vplive na družine članov kooperativ in zaposlenih, se pojavlja ocena, da je kar polovica človeštva v večji ali manjši meri preskrbljena s pomočjo kooperativ.

V nekaterih deželah je število članov v vseh kooperativah enako populaciji odraslih. Podatki za leto 1994 so na primer naslednji: med 70 in 79% v Avstriji, Kanadi, na Cipru, Finskem in v Urugvaju, v Franciji 61 %, v Belgiji in na Norveškem med 50 in 59%, na Danskem, v Indiji, na Japonskem, v Maleziji, na Portugalskem, v Sri Lanki in v ZDA pa med 40 in 49%.

Tudi ekonomsko so kooperative pomemben delež nacionalnih ekonomij. Kooperative na Švedskem imajo letno okrog 20 milijard XEU prometa, kar znaša celih 8% bruto nacionalnega proizvoda. V drugih državah z razvitimi trgi je odstotek še večji. V Španskem delu Baskovske regije je odstotek že dosegel 15%. V številnih deželah v razvoju, kjer predstavlja velik delež ekonomije izvoz kmetijskih pridelkov, je odstotek prometa kooperativ v bruto nacionalnem proizvodu med 10 in 20.

Kooperativne poslovne enote so dejavne na praktično vseh področjih. V skoraj vseh državah predstavljajo pomembno organizacijsko obliko vsaj v kaki regiji. V Avstriji, na Finskem in Švedskem je skupaj 14 milijonov članov-lastnikov kmetijskih kooperativ, ki so na trgu dosegle odstotek dobave 60% in nabave 55% vseh dobrin. Na Japonskem marketinške kooperative upravljajo tudi z do 95% riža in do 90% rib na trgu. V Indiji slovito Anand kooperativno gibanje vključuje 57.000 mlekarskih kooperativ oziroma 6 milijonov članov in predstavlja največjega nacionalnega dobavitelja mlečnih izdelkov. V isti deželi dobavljajo 43% vseh posojil za kmetijstvo kooperativne banke, hranilnice in posojilnice, 65% pridelanega sladkorja pa prihaja prav tako iz kooperativ. V Braziliji je ena tretjina zdravnikov včlanjena v največjo kooperativo v Latinski Ameriki. Maloprodajne kooperative prav tako dosegajo visoke odstotke - v Švici dosežejo več kot polovico vse maloprodaje hrane, na Danskem 34%. Podobno na primer hranilnice in posojilnice v Avstraliji, Kanadi, na Irskem in v ZDA dosežejo med 35 in 45 % odrasle populacije.

Trajnostni razvoj je usmerjen v lokalne skupnosti

Združeni narodi poudarjajo razvojne politike, ki jih soustvarjajo lokalne skupnosti. Kooperative predstavljajo tradicionalni sistem tržne ekonomije, ki neposredno in v polni meri vključuje lokalno skupnost. Kooperative po svetu vključujejo milijone poslovnih enot in avtonomnih skupin samo-pomoči, v katere se prostovoljno združujejo posamezniki in posameznice, da bi zadovoljili svoje ekonomske in socialne potrebe. Člani kooperativ so bodisi delavci ali pa uporabniki storitev, klienti in kupci.

Kontrola članov nad poslovanjem predstavlja bistveno načelo kooperativ in izhodišče izboljšanja ekonomskega položaja ljudi. S tem tudi prispeva k prevešanju razmerij moči, kar je lahko učinkovita pot k spodbujanju vseh rezerv, kapacitet in odprtih priložnosti posameznikov, da postanejo partnerji v trajnostnem razvoju.

Prevešanje razmerij moči v prid lokalnim skupnostim skozi model kooperativ praviloma ne more voditi v izkoriščanje drugih. Za to jamčijo vrednote in načela, ki so skupna vsem kooperativam: samo-pomoč, vsestranska odgovornost, enakopravnost, enakost, poštenje, odprtost in socialna odgovornost. Te vrednote ustvarjajo okolje, v katerem je vsak človek v centru prizadevanj in odgovornosti za trajnostni razvoj; v primeru kooperativ se človek pri tem ne opira le na želje, temveč tudi na konkretno ekonomsko osnovo. Ob tem, ko koopeprative v prvi vrsti skrbijo za potrebe svojih članov, so dejavne tudi v lokalni skupnosti, saj si skozi neposreden stik z ljudmi izostrijo občutek za skupnost v kateri delujejo; po definiciji si prizadevajo za trajnostni razvoj te skupnosti. Kooperative so učinkovito orodje podpore in trajnosti lokalne skupnosti. Člani kooperativ se zavedajo, da mora biti njihovo delovanje v skupnosti pozitivno in angažirano tako na kratek kot na daljši rok; zavedajo se tudi, da morajo ob svojih zadovoljevati tudi potrebe drugih, saj lahko zaradi tega dolgoročno tudi sami pričakujejo koristi. Ker člani sami odločajo o politiki kooperative, lahko zagotovijo, da bodo cilji pozitivne akcije v širši skupnosti tudi doseženi. V drugih oblikah ekonomskega organiziranja, kjer so posamezniki udeleženi kot delavci, dobavitelji ali kupci, te možnosti ne poznamo, zato je pri vzpostavljanju politik trajnostnega razvoja še kako pomembna.

Kooperative so po svojem značaju torej hkrati ekonomske in socialne; to so poslovne enote z močnim poudarkom na odgovornosti do skupnosti in do okolja. Kooperative so živ dokaz za prepričanje, ki se v razpravah ZN vleče kot rdeča nit: da sta socialni in ekonomski razvoj v medsebojni odvisnosti. Kooperative pa ponujajo primer, ko ekonomski razvoj hkrati pomeni tudi socialnega.

Kooperative tako na nacionalni kot na mednarodni ravni razvijajo tesna partnerstva z vladami, ostalimi poslovnimi sistemi in enotami ter z organizacijami civilne družbe. Gibanje kooperativ je obenem lokalno in globalno, deluje po načelih bazične demokracije, prisotno je v vseh regijah in v vseh sektorjih ekonomije. Hrani torej potencial, da postane pomemben partner v trajnostnem razvoju.

3.3 POLITIKA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA; AGENDA 21 IN KOOPERATIVE

Delovna telesa ZN in ICA so po srečanjih na vrhu izdelala tudi konkretna priporočila, ki podrobneje opisujejo prispevek kooperativ in mednarodnega gibanja kooperativ k udejanjanju AGENDE 21 Združenih narodov. Združeni narodi so v svoji resoluciji (49/155) pozvali vse nacionalne vlade, naj potencial kooperativ v polni meri upoštevajo tudi kot možen prispevek k reševanju problemov okolja. Gibanja kooperativ na vseh kontinentih pa so takoj pristopila k izdelavi Kooperativne AGENDE 21 . Izoblikovali so program aktivnosti za trajnostni razvoj. V nadaljevanju objavljamo povzetke.