V strogo individualistični družbi smo vsi v dreku (Tomaž Mastnak) Dnevnik 25.8.07

(celoten članek na http://www.dnevnik.si/kolumne_komentarji/kolumne/264796/ )

• Naj bo tako ali drugače, individualizem, ki naseljuje današnjo politiko, v nasprotju s tistimi, ki verjamejo, da ima država pozitivno funkcijo, razglaša, da mora vsak poskrbeti zase....

Omenil bi rad doživetje, ki, menim, lepo ponazarja problem, o katerem govorim. V velikem mestu, kjer sem do nedavnega nekaj časa živel, je bila letos topla zima, takšna, kot pritiče pregretemu ozračju. Bilo pa je tudi nekaj mrzlih tednov. Ko pritisne mraz, se brezdomci zavlečejo pod zemljo. Na postaji podzemne železnice na vogalu ulice, kjer sem prebival, se je utaboril eden od mnogih. V kartonskih škatlah, spalni vreči, pokrit z odejo je na stopnicah, ki vodijo k vhodu na peron, prespal noči in preždel veliko dni. Ni bilo videti, da bi se zmenil za množice, ki so po tistih stopnicah hodile gor in dol, niti se niso te množice dale motiti z njegovo navzočnostjo. Kakšna dobrodelna duša mu je kdaj dala kovanec, pa otroci so si ga včasih ogledovali.

Kot vsako živo bitje je tudi ta človek imel telesne potrebe. Na njihovo zadovoljevanje so kazali ostanki ostankov hrane, pa po urinu je smrdelo. Poleg tega se je mož, po domače povedano, vsak dan posral na stopnice. V takih velikih mestih je silno malo javnih stranišč in daleč naokrog tiste postaje podzemne železnice ni nobenega. In tisti človek ni šel dlje kot nekaj korakov stran od svoje škatle in je opravil potrebo na eminentno javnem prostoru. Individualistično. Iztrebka ni nihče nikdar počistil, ker za kaj takega očitno nihče ni bil plačan. Na stopnicah je ležal vsak dan do konice, ko je na tistih stopnicah toliko ljudi, da ne moreš gledati pod noge. Takrat je množica individuov iztrebek pohodila in raznesla po svetu. Individualistično. Ker ni v navadi, da bi se ljudje, ko pridejo v stanovanje, sezuli, si lahko predstavljamo, da je končal v javnih in zasebnih prostorih. Ta zgodba pove, kako smo v strogo individualistični družbi na koncu vsi v dreku.