Že nekaj časa se sprašujem, kaj bi lahko dala svetu, da bi bil lepši in prijaznejši.

Močno me nagovarja misel, da bi otrokom polepšala dan s tem, da bi jim približala knjige, jim brala zgodbe. Verjetno to izvira iz prvega razreda osnovne šole, ko sem ostalim otrokom v podaljšanem bivanju brala zgodbe. Spominjam se, kako radi so mi prisluhnili. Ob tem sem se tako dobro počutila. Na lanskem Matejevem rojstnem dnevu sem recitirala Jurija Murija v Afriki. In poslušali ste me. Čeprav je zgodba preprosta in znana, so bile vaše oči tako zvedave. Maja sem uprizorila pravljico Ježeva Hišica v Modrem škratku. In letos… želim, da bi lahko delala to, kar me osrečuje, v kar verjamem. Želim, da bi lahko dneve preživljala v pripovedovanju zgodb in vžigala v otrocih veselje do branja.

Poznate starše, ki bi potrebovali kako urico zase in bi si želeli, da bi njihov otrok kako uro na teden preživel s pravljičarko? Poznate otroke, ki ne marajo brati? Poznate otroke, ki radi poslušajo zgodbe? Morda bi se dobili kje v naravi, npr. v čolnarni. Kaj pravite na to?

Pokličite me na tel. 040 815 -791, pa se dogovorimo.

Z željo, da bi tudi vi počeli stvari, ki vas osrečujejo vas prav lepo pozdravljam,

P.s. V priponki pa najdete tudi moj letak.

Urša