Uvod : Zakaj potrebujemo tak zakon – da bi rešil dostojanstvo ljudi in postal eden temeljnih amortizerjev t.i. prožne varnosti!!!!

Glede na rezultate projekta za prestrukturiranje orodjarne OTC Iskra s 130 zaposlenimi, ki je bilo leta 2000 po osebni presoji med boljšimi orodjarnami v Sloveniji, je bilo ugotovljeno, da kljub stečaju in prisilni poravnavi ter sanaciji v kateri so bila ukinjena vsa nekonkurenčna in neproduktivna delovna mesta, je potrebno odpustiti še najmanj 30% delavcev in jih od preostanka tudi najmanj 30% prekvalificirati... Če privzamemo, da je omenjen model reprezentativen oz. na zgornji meji stanja naše industrije (torej je verjetno povprečje slabše), jih je že danes od 500.000 produktivnih delavcev najmanj 150.000 popolnoma nekonkurenčnih in še 20% (100.000) pa bi jih bilo potrebno prekvalificirati. Kakšno je stanje ostalega segmenta t.i. neproduktivnih po klasifikaciji statističnega zavoda, pa lahko posledično vzamemo, da jih bo tudi na tem segmentu vsaj polovica t.j. 70.000 izgubila delo 50.000 pa jih bo potrebno prekvalificirati. Taki tektonski premiki se bodo gotovo zgodili, saj jih pospešuje še finančna kriza in recesija v svetu, ki bi lahko posledično podvojila te številke... Torej govorimo dokaj verjetnem scenariju, ko bi v sloveniji izginilo od 200 do 400.000 delovnih mest in bo potrebno prekvalificirati ali pa upokojiti od 100.000 do 200.000 delavcev. Z upoštevanjem tega, da je v sloveniji 2 miliona prebivlacev so to številke, ki zahtevajo drugačen pristop k problematiki. Potebno je tudi spremeniti vrednostno osnovo ter pričeti meriti Bruto Nacionalno srečo (BNS) saj socialna kooperativa bistveno več prispeva k BNS kot pa k BDPju.

Torej lahko predpostavimo, da za celotno za delo zmožno populacijo ne bo več dovolj konkurenčnih delovnih mest. Tudi na področju samozaposlitve in uslug, so velike konkurenčne multinacionalke, ki perejo dobičke v davčnih oazah, poleg tega pa so z odlično organizacijo, globalno nabavo, velikim vložkom v tehnologijo, lastnim know-howom, itd... daleč bolj konkurenčne. Taka podjetja dosegajo velike ekstraprofite in so tudi zaradi močnega kapitalskega zaledja sposobne izpodriniti domačo konkurenco, poleg tega pa zaradi velikosti in green field investicij, nemalokrat dobivajo izdatne nepovratne pomoči in olajšave, ki jim jo nudijo lokalna skupnost in država za investiranje in odpiranje novih delovnih mest. Proti takim sistemmom domača podjetja in posamezniki nimajo nobenih šans in ne bodo nikoli konkurenčna. Kooperativa mora biti zato nujno podprta s strani države v obliki denarnih spodbud ter davčnih olajšav in ob dosti prostovoljnega dela, medsebojno solidarnostjo, optimizacijo postopkov in sredstev znotraj kooperative ter z medsebojno pomočjo, so lahko člani kooperative do neke mere konkurenčni zgoraj omenjenim velikim sistemom, ki z enim svojim delovnim mestom uničijo dva nekje drugje. Za razliko od samozaposlitve in izčrpavanja sebe in lastnega kapitala v naprej izgubljeni bitki za večino in kasnejše oz. pasivizacije delovno sposobnih ljudi kooperativa poskrbi, da njeni člani napredujejo tako v smislu poklicnega usposabljanja in specializacije kot tudi na področju osebnega razvoja. Člani kooperative tako ostanejo aktivni člani družbe, ki na neprofitni osnovi prispevajo k celotnemu blagostanju in sreči družbe, za kar dobijo od družbe (države) tudi priznanje v obliki pavšalne finančne podpore. Socialna kooperativa je lahko za določene člane tudi predinkubator za njihove poslovne ideje. Ti člani se lahko ob določenih znakih preselijo s svojim projektom v poslovne inkubatorje ter osamosvojijo.